TESTIRANJA V NOGOMETU

Uspešnost nogometaša je odvisna od lepega števila dejavnikov (notranji, zunanji in splošni sociološki dejavniki). Na vse dejavnike nikakor ni možno vplivati, na sam trenažni proces pa lahko. Trenerji se moramo osredotočiti na trenažni proces in razvoj igralca v nogometnem smislu. Seveda ne smemo zanemariti šole, odnosa med igralci in trenutnih dogodkov okoli kluba. No, vsekakor pa v času katerega lahko namenimo treniranju je potrebno v ospredje postaviti trenažni in tekmovalni proces.

Pri najmlajših kategorijah kjer se pri vsem koristi beseda navajanje in uvajanje je najbolj pomembno zadrževanje otrok v športu in zato mora biti trener predvsem razumevajoča osebnost z izredno potrpežljivostjo. Trener je nadomestni starš kateremu otroci slepo verjamejo zato je pomembno, da je pošten, dosleden in predvsem zelo motiviran. Pri starejših pa je poleg igre in znanja potrebno opraviti še kar nekaj dodatnih stvari in eno med njimi je tudi testiranje.

Nadzor izvajanja procesa treniranja je lahko subjektiven ali objektiven. Mi se bomo v tem članku osredotočili na objektivni saj lahko s pomočjo merskih instrumentov pridemo do določenih informacij.

Klubi bi nekako morali imeti v svoji bazi shranjene podatke o vsakem igralcu skozi ves čas treniranja in igranja v njihovem klubu. Trenerji selekciji se neprestano menjavajo in tako vsakdo vedno prične vse še enkrat iz „nule“ oziroma od začetka. Pri testiranjih moramo uporabljati preverjene teste pomembne za nogometnega igralca. Danes vam bomo ponudili šest nogometnih testov ter način organizacije izvajanja le teh.

Zakaj trenerji ne izvajajo testiranj? Odgovor je preprost; so zamudni in za eno samo osebo ne izvedljivi. Za izvajanje le teh je potrebna organizacija v katero pa je potrebno vključiti še dodatno število ljudi katerih pa klub ponavadi ne premore. Za pomoč prosite trenerje drugih selekcij oziroma kar starše. Odziv bo velik v obeh primerih.

Predlog organizacije igrišča

Postaje

  1. Kombinirani polkrog (KP)
  2. Sprint 20 metrov (Š20M)
  3. Skok v daljino z mesta (SDM)
  4. Vodenje žoge s spremembami smeri (VSS)
  5. Hitri tek s spremembami smeri (TSS)
  6. Trajajoči sem in tja tek– beep test (TST)

Igralce razdelimo v skupine po 4 – 5. Vsaka skupina mora imeti vsaj enega merilca in enega zapisovalca rezultatov. Testiranja se izvedejo najprej na prvih petih postajah nato pa vsi skupaj na zadnji šesti postaji. Na vsaki postaji mora biti najmanj en merilec in en zapisovalec rezultatov. Nalogo zelo dobro opišemo in demonstriramo. Uporabimo isti znak za start na vseh postajah: „pozor, zdaj“. Pri vsaki nalogi ima merjenec en poizkus ter tri meritve (ponovitve). Rezultate zapisujemo natančno, pri časih do desetinke oziroma stotinke (0,1 in 0,01) pri skoku do centimetra. Rezultate zapisujemo v tabele iz katerih potem doma sestavimo eno z najboljšim rezultatom testiranja za vsako vajo posebej.

1. Kombinirani polkrog (KP)

Z nalogo ugotavljamo natančnost in občutek udarjanja žoge ter hitrost teka in hitrost vodenja žoge.

Postavitev

  • za pripravo uporabimo polkrog na sredini igrišča
  • ne presečišči polkroga in sredinske črte postavimo stojalo (št. 1 in št. 7)
  • stojalo št. 3 postavimo na sečišče pravokotnice središča in polkrožnice
  • stojalo št. 2 in št. 4 postavimo levo in desno od stojala št. 3 v razdalji 7,1 m
  • stojalo št. 6 postavimo na polkrožnico na sredino med stojali št. 4 in št. 6
  • stojalo št. 5 postavimo znotraj polkroga in sicer vzporedno s sredinsko črto ter 2 m od stojala št. 6

Navodila

Merjenec se postavi za sredinsko črto cca. 25 cm v desno stran od stojala št. 1. Žogo natančno in z občutkom udari med stojali št. 3 in št. 4 nato steče po zunanjem robu polkroga do žoge jo sprejme in čim hitreje vodi slalom okoli stojal št. 4,5,6 ter št. 7. Ko obide stojalo št. 7 ponovno natančno in z občutkom udari žogo tokrat med stojali št. 2 in št. 3 ter steče po zunanjem robu polkroga do žoge jo sprejme in čim hitreje vodi preko ciljne črte (kjer je vajo pričel). V primeru da igralec netočno udari med stojali oziroma udari žogo predaleč ali napačno vodi je potrebno poizkus ponoviti.

2. Sprint 20 metrov (Š20M)

Z nalogo se merjencu ugotavlja hitrost teka (osnovna motorika).

Postavitev

Start je lahko sredinska črta, cilj se označi z lepilnim trakom dolžine dveh metrov, ki naj bo vzporeden s sredinsko črto. Za točen rezultat je potrebno uporabiti vsaj dve fotocelici: eno na startu in eno na koncu. V primeru, da fotocelic nimamo potem mora oseba z merilcem stati na ciljni črti in z znakom „pozor, zdaj“ označiti start merjenca. Zapisovalec rezultatov rezultat zapiše v sekundah z natančnostjo stotinke (0,01) sekunde.

Navodila

Merjenec stoji v pripravljenosti takoj za črto (v primeru foto celic 0,5m za črto) in starta z „visokim startom“. V najvišjem možnem tempu preteče določeno razdaljo in se šele po pretečeni ciljni črti začne ustavljati. Rezultat je neveljaven v primeru prehitrega starta in ga je potrebno ponoviti. Pri tej nalogi ni potreben predhoden poizkus.

3.    Skok v daljino z mesta (SDM)

S to nalogo merjencu izmerimo sposobnost skakanja (osnovna motorika – eksplozivnost)

Postavitev

Za najbolj natančno meritev potrebujemo merilno preprogo in magnezij s katerim si merjenec pred skokom namaže copate (ostane sled doskoka na preprogi). V primeru, da teh dveh stvari nimamo pa lahko s stožci označimo prostor v velikosti 2 x 5 metrov kjer označimo odrivno črto (koristimo eno izmed črt katere označujejo igrišče). Za izvedbo potrebujemo dve osebi kateri z metrom merita dolžino skoka ter zapisovalca rezultatov.

Navodila

Merjenec stoji takoj za odrivno črto ter zamahuje z rokami in niha v kolenih gor in dol (ne sme narediti poskoka pred skokom), odrine z obema nogama in poskuša skočiti čim dalje. Skok je neveljaven če merjenec:

  • naredi dvojni odriv na mestu nato skoči
  • prestopi odrivno črto
  • ne odrine sonožno
  • z rokami po doskoku dotakne za petami merilno preprogo
  • po doskoku pade na rit in se usede

V katerem koli zgoraj navedenem primeru je skok neveljaven in ga je potrebno ponoviti.

4.    Vodenje žoge s spremembami smeri (VSS)

Z nalogo izmerimo merjencu sposobnost hitrega vodenja žoge s spreminjanjem smeri pod pravim kotom (specialna motorika – hitrost vodenja žoge)

Postavitev

Z dvema podstavkoma označimo start (najbolje je koristiti eno od linij katere označujejo igrišče) ostali podstavki si sledijo na naslednji način; prvi 3 m naprej od startne linije in nekoliko z leve strani le te (glej skico), drugi 2 m desno nato tretji 2 m naprej, sledi četrti 5 m levo, peti 3 m naprej, šesti 3 m desno in nato 2 m naprej še dva podstavka katera označujeta ciljno linijo. Merilec in zapisovalec stojita meter stran in vzporedno s ciljno črto. Rezultat zapisujemo do desetinke sekunde (0,1) natančno.

Navodila

Merjenec stoji z žogo tik za startno črto in na znak „pozor, zdaj“ prične čim hitreje voditi žogo (s poljubno nogo) okoli po naprej predvideni in demonstrirani poti okoli vseh podstavkov. Konec naloge je ko skupaj z žogo preide črto katera označuje cilj. Rezultat je neveljaven v kolikor merjencu žoga uide oziroma v kolikor obide podstavke z napačne smeri.

5.    Hitri tek s spremembami smeri (TSS)

Z nalogo izmerimo merjencu sposobnost hitrega teka s spreminjanjem smeri pod pravim kotom (specialna motorika – hitrost krivočrtnega teka)

Postavitev

Z dvema stožcema označimo start (najbolje je koristiti eno od linij katere označujejo igrišče) ostali stožci si sledijo na naslednji način; prvi 3 m naprej od startne linije in nekoliko z leve strani le te (glej skico), drugi 2 m desno nato tretji 2 m naprej, sledi četrti 5 m levo, peti 3 m naprej, šesti 3 m desno in nato 2 m naprej še dva podstavka katera označujeta ciljno linijo. Merilec in zapisovalec stojita meter stran in vzporedno s ciljno črto. Rezultat zapisujemo do desetinke sekunde (0,1) natančno.

Navodila

Merjenec stoji tik za startno črto in na znak „pozor, zdaj“ začne čim hitreje teči po vnaprej predvideni in demonstrirani poti okoli vseh podstavkov. Podstavke obide okoli zunanje strani. Konec naloge je ko preteče ciljno črto označeno z dvema podstavkoma. Rezultat je neveljaven v kolikor merjencu obide podstavke z napačne smeri.

6.    Trajajoči sem in tja tek– beep test (TST)

Z stopnjevalnim tekom izmerimo merjencu aerobno – anaerobno vzdržljivost

Postavitev

Od sredinske črte (označuje sredino nogometnega igrišča) odmerimo 20 m po črti katera označuje out linijo in potegnemo vzporednico z njo v dolžini vsaj 20 -ih metrov. Na sredino postavimo radio oziroma zvočnike povezane z računalnikom. Potrebujemo še posneto besedilo in piske katero usmerja merjence. Testa se lahko udeležijo vsi merjenci hkrati, razmak med njimi naj bo minimalno 1 m. Za izvedbo meritve potrebujemo vsaj tri merilce kateri si izberejo vsak enako število merjencev katere spremljajo in jih opozarjajo ter spodbujajo. Njihov položaj je cca. 1,5 m za hrbtom merjencev. V kolikor imamo pulzmetre je potrebno pri vsakem pisku meritelju sporočiti pulz katerega se tudi zapiše v tabelo. V primeru, da nimate pulzmetrov ga je potrebno vsaj izmeriti ročno takoj ko merjenec zaključi test. Pri tem testu niso predvideni predhodni poizkusi. Igralci naj se pred testom dobro ogrejejo. Priporočljivo je da si merjenci isti dan pred vstajanjem iz postelje izmerijo pulz v mirovanju in ga nato sporočijo trenerjem.

Navodila

Test se izvaja tako, da merjenec teče od ene do druge linije ( 20 metrov) se obrne in teče nazaj ter tako sem in tja dokler sam ne odneha oziroma do 20 stopnje. Tempo uravnava pisk iz zvočnikov saj je potrebno ob pisku prečkati linijo na eni oziroma drugi strani. Ko se zasliši dvojni pisk pomeni naslednja stopnja in dvig tempa. V kolikor merjenec zamuja meter ali dva je še vedno sprejemljivo, merilci ga spodbujajo naj se z nogo dotakne linije, obrne in teče na drugo stran ter poskuša ujeti ritem. V primeru večjega zamujanja je potrebno test prekiniti si zapomniti stopnjo in izmeriti pulz. Hitrost bo sprva manjša potem pa vsako minuto vedno višja. Cilj testa je slediti tempu toliko časa dokler zmorete. V primeru ko tempu ne morete slediti oziroma se ne čutite zmožni izvajati test do naslednje stopnje se ustavite in meritelju sporočite stopnjo ter izmerite pulz.